1 Ŋii hariŋ Yesu gugɔllɛ Galilii tiŋteeŋ. U bi cho duu mu gɔllɛ Judiya tiŋteeŋ lɛ, bɛɛ wiaa Ju̱u tiŋŋaa fa si hɛ Judiya tiŋteeŋ lɛ ka chɛ di ba kpuu nɛ. 2 Di Ju̱u tiŋŋaa gbieli-bal kubala yie. Gbiele-la lɛ ba yie leŋ ba diisiŋ aŋ hɛ lɛŋŋɛɛ nɛ a jujuu. Di gbiele-la nɛ dɛrɛ, ba bira miira mu a jujuu ba diisiŋ. 3 Ŋii nɛ Yesu ŋaanaa bula pi Yesu a bul, “Sii daha a mu Judiya tiŋteeŋ, di ŋ haritooroo ma wuo na wialiŋ ŋ síi ŋaa. 4 Nii-la síi chɛ di ba jimu, u bi faa ŋiŋaa wiaa. Ŋ síi ŋaa wiaa deeŋba, leŋ di dunia niaa kala na.” 5 Ba titia paala bi u wiaa laa dii, ŋii nɛ tii ba bul ŋii. 6 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Bua-la si jaŋ yi di mi mu gbiele-la, u ha bi yie. Ma-na teeŋ bua-na kala maga nɛ. 7 Dunia niaa bima bɛrɛ, ama ba bɛrɛ mi-na nɛ. Mi vɛnɛɛ bula piba ari baa ŋaa wu-bɔŋŋɔɔ nɛ. 8 Má-na lii mu gbiele-la, mi-na ha bi mu, bɛɛ wiaa bua-la si jaŋ yi di mi mu ha bi yie.” 9 U bul ŋii aŋ hɔŋ Galilii tiŋteeŋ lɛ nɛ.

10 Yesu ŋaana-la si mu gbiele-la dɛrɛ, Yesu ma sii mu. Ama u bi niaa hariŋ to. U luɔra mu nɛ. 11 Ju̱u tiŋŋaa si hɛ gbiele-la lɛ, ba bee chichɛ Yesu gbiele-la lɛ, a pipiɛsɛ di nii lɛ nɛ u hɛ? 12 Ŋii nɛ nialiŋ si hɛ gbiele-la leriŋ, ba jesiŋ suomo a muŋsi a bubul Yesu wiaa. Dɔŋsuŋ si duu ŋaa ni-zɔŋ nɛ. Dɔŋsuŋ ma bi sɛyɛ aŋ bul duu nyisɛ niaa nɛ. 13 Ama ba kala faa fá Ju̱u timma-la nɛ, ŋii nɛ tii nuu-kala bi wuo faasa bul u wiaa.

14 Gbiele-la si ku kpaa maga dɔŋɔ, Yesu juu Wia-dia a didagɛ niaa. 15 U si dagɛ niaa ŋii ŋaa Ju̱u timma-la si jegile nii wialiŋ wu-kpuŋkpere. Ba si, “Ɛɛ nɛ baala deeŋ jiŋ wiaa ŋla kiŋkɛŋ aŋ bi lee yie?” 16 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Wialiŋ mi síi dagu, mi titia doluŋ lɛ dee mii dagɛ. Nii-la si tiŋmi nɛ dagɛmi wialiŋ. 17 Nii-la kala síi chɛ duu ŋaa wii-la mi si cho, u jaŋ wuo jiŋ ari wialiŋ mi síi dagu lii Wia teeŋ nɛ, koo mi titia doluŋ lɛ nɛ. 18 Nii-la si yie bubul wiaa u titia doluŋ lɛ yie bula chichɛ u titia yiriŋ nɛ. Ama nii-la síi chɛ di nii-la si timu laa yiriŋ, u ŋaa ni-titii nɛ. U bi wiaa ka nyia. 19 Moosis bil niiŋ pima nɛ di maa to. Ama ma kuŋ-kala bi ni̱i-la to. Bɛɛ nɛ tii maa chɛ di ma kpumi?” 20 Ŋii nɛ nialiŋ bula pu a bul, “Ŋŋ nyaasɛ nɛ. Kubɛɛ níi chɛ di u kpuŋ?” 21 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Mi ŋaa wu-bala nɛ ma chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, u ŋaa ma wu-kpuŋkpere. 22-23 Moosis fa bula pima di ma kikeri ma biiriŋ penee. U dee bi ŋii suomo. U naabalimaba nɛ suomo ŋaa ŋii. U si ŋaa ma kisiŋ ŋii, ma paala yie keri ma biiriŋ penee chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, di ba lulluŋ nɛ tel ŋii lɛ. Di ma nɛ saa jaŋ wuo to Moosis niiŋ aa keri ma biiriŋ penee chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, di ba lulluŋ nɛ tel chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, bɛɛ nɛ saa tii maa na baaniŋ a tiŋ mi si ŋaa puwuoloo duori chɛ-wiesii-la chɛɛŋ? 24 Di nuu nɛ ŋaa wii, ma sí guu joŋ taali pu a tiŋ ma si biina ari u bi woruŋ ŋaa wiaa. Má biinɛ wii-la tuɔŋ a jiŋ u wutitii, aŋ-na joŋ taali pu.”

25 Ŋii nɛ niaa dɔŋsuŋ si lii Jerusalɛm piɛsɛ a bul, “Baala deeŋ dee ba chichɛ di ba kpu ŋii? 26 Na, u nɛ chiŋ niaa tuɔŋ ŋii aa bul wiaa, ka nuu-kala bi wii wuo bul, koo nihiasi-la jima ari u nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisaa? 27 Nii-la Wia si jaŋ tiŋ, duu nɛ kɔ, nuu-kala bi jaŋ jiŋ u si lii lee-la, ama la kala nɛ jiŋ lee-la baala deeŋ si lia.” 28 Yesu síi dagɛ niaa Wia-dia-la tuɔŋ ŋii, ŋii nɛ u faasa piɛsɛ, “Ma sɛnɛ jiŋmi nɛɛ, a jiŋ lee-la mi si liaa? Ama mi saa bi mi titia doluŋ lɛ nɛ kɔ. Nuu nɛ tiŋmi. Nii-la ma saa si tiŋmi ŋaa Wutitii Tiina nɛ. Ma buu jiŋ. 29 Mi-na jimu nɛ, bɛɛ wiaa mi fa hɛ u teeŋ nɛ. Ŋii nɛ u tiŋmi.” 30 Ŋii nɛ ba chichɛ di ba kɛnu, ama bua-la lɛ u si jaŋ suu ha bi yie. Ŋii nɛ tii nuu-kala nisiŋ buu dige. 31 Ama niaa yuga nialiŋ tuɔŋ a laa u wiaa dii a piɛsɛ a bul, “Ma biina di Kirisito, nii-la Wia si jaŋ liisɛ nɛ kɔ, u jaŋ ŋaa wu-magilaa kii nia deeŋ?”

32 Farisii tiŋŋaa si nia di nialiŋ muŋso bubul Yesu wiaa ŋii, ŋii nɛ ba di nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ tiŋ ba tiŋtinni-biisiŋ di ba mu kɛŋ Yesu. Ba si mu lee-la Yesu fa si hɛ di ba kɛnu, ba nii wialiŋ u si bula pipi niaa. 33 U si, “Mi jaŋ hɛ ma teeŋ tapulaa baŋmɛnɛ, aŋ miira mu nii-la si tiŋmi teeŋ. 34 Ma jaŋ chɛmi ka. Lee-la mi si jaŋ hɛ, ma bi jaŋ wuo mu dimɛ.” 35 Ŋii nɛ Ju̱u timma-la piɛsɛ di nii nɛ uu chɛ duu mu ba bi jaŋ nau? Duu chɛ duu mu Giriik tiŋteeŋ, lee-la Ju̱u tiŋŋaa si guoli ba tuɔŋ nɛ, a didagɛbaa? Ba bira si, 36 “U si di la jaŋ chɛu ka, a bira bul di la bira bi jaŋ wuo mu lee-la u si jaŋ hɛ. U si bul ŋii, u bubuɔŋ nɛ bɛɛ?”

37 Gbiele-la chɛ-dɛriŋ, tapulii-la nɛ fa ŋaa gbiele-la siifiaŋ chɛɛŋ. Ŋii nɛ Yesu sii chiŋ a faasa bul, “Nii-la kala lii-nyuasuŋ si kɛnɛ, má leŋ duu kɔ mi teeŋ a nyua liiŋ. 38 Nii-la kala si laa mi wiaa dii, u jaŋ nagɛ lii-bulo u tuɔŋ lɛ a bubu̱l. Ba bul ŋla nɛ Wia teniŋ tuɔŋ.” 39 Yesu bul wiaa deeŋba a tigɛ Wia Diŋ-zɔŋ-la lɛ nɛ u si jaŋ joŋo hɛ nialiŋ si laa u wiaa dii lɛ. Bua-la lɛ di u ha bi Wia Diŋ-zɔŋ-la joŋo hɛba lɛ, bɛɛ wiaa u ha bi suuŋ lɛ sie duu laa yiriŋ.

40 Ni-daŋ-la fa si hɛ dimɛ a nii wialiŋ Yesu si bula, ŋii nɛ ba dɔŋsuŋ bul di nia deeŋ sɛnɛ ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ nɛ. 41 Dɔŋsuŋ ma si, duu nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa. Ama dɔŋsuŋ ma si di nii-la Wia si liisa bi jaŋ lii Galilii tiŋteeŋ. 42 Wia teniŋ tuɔŋ ba bula ari Kirisito, nii-la Wia si liisa, ŋaa Devit doho nuu nɛ a lii Bɛtilɛhɛm. Devit jaŋ nɛ fa Bɛtilɛhɛm. 43 Ŋii nɛ nialiŋ kɛŋ wiiŋ deeŋ lilɛrɛ a pɔrɛ dɔŋɔ lɛ. 44 Ba dɔŋsuŋ chichɛ di ba kɛŋ Yesu, ama nuu-kala bi nisiŋ joŋo digu.

45 Ŋii nɛ tiŋtinni-biisi-la ba si tima di ba mu kɛŋ Yesu, ba miira mu Farisii tiŋŋaa ari nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ teeŋ, ari na-hilliŋ. Ŋii nɛ ba piɛsɛba a bul, “Bɛɛ nɛ tii ma buu kaa kɔ?” 46 Ŋii nɛ ba bul, “Nuu-kala ha bi wiaa bula ari baala deeŋ síi bul ŋii.” 47 Ŋii nɛ Farisii kuhiasi-la piɛsɛba a bul, “U nyisɛma ma nɛɛ? 48 Ma nia ari ma kuhiasiŋ tuɔŋ koo la Farisii tiŋŋaa tuɔŋ kubala ma ha laa u wiaa dii? 49 Ama ni-daŋ deeŋ kala si hilime, ba bi wialiŋ Moosis si ŋmuŋsa bil jiŋ. Wia jaŋ kpusɛ ba nyusuŋ.” 50 Baal kubala baa yirɛ Nikodiimas, u ma fa ŋaa Farisii tiŋŋaa dɔŋɔ nɛ a hɛ ba tuɔŋ. U-na fa laa sipaaŋ mu Yesu teeŋ nɛ aŋ ka. 51 Ŋii nɛ u bula piba a bul, “La kisiŋ nɛ di la joŋ cheeriŋ a pi nuu duu nɛ ŋaa wii, see di la laa sipaaŋ nii tiina niiŋ, a jiŋ wii-la u si ŋaa.” 52 Ŋii nɛ Farisii timma-la piɛsu a bul, “Ŋ ma ŋaa Galilii tiina nɛɛ? Karimɛ Wia teniŋ. Di ŋ ŋaa ŋii, ŋ jaŋ na ari nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ, ba kuŋ bi Galilii tiŋteeŋ lia.” [ 53 Ŋii nɛ ba kala sii pisɛ a mu ba diisiŋ.