1 Es ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjkʉ ꞌyalkansiiʉ ja Jesús tꞌijxy ko ja mʉkja̱ꞌa̱ydyʉjk tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja meeñ. 2 Es nandʉꞌʉn tꞌijxy ko tuꞌugʉ kuꞌekytyoꞌoxy ayoobʉ tpʉjtaꞌaky nandʉꞌʉn majtskʉ mutsk meeñuꞌunk. 3 Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk:

—Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko tya̱dʉ kuꞌekytyoꞌoxy diꞌibʉ ayoop tʉ dyaky niꞌigʉ es kʉdiinʉm ja mʉkja̱ꞌa̱yʉty, 4 jaꞌa ko yʉꞌʉjʉty tʉ dyaktʉ diꞌibʉ yajnadʉjkʉp, perʉ tya̱dʉ kuꞌekytyoꞌoxy tʉ dyaky tʉgekyʉ ja myeeñ diꞌibʉ tukjikyꞌa̱jtʉn.

5 Es nijaꞌajʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ja mʉj tsa̱jptʉjk ꞌyóyʉty tsyújʉty yaꞌixy mʉt ja tsa̱a̱ ja oyatypyʉ es mʉt diꞌibʉ ja ja̱ꞌa̱y tʉ tnayaktʉ éxtʉm ja windsʉꞌkʉn. Net ja Jesús jyʉnáñ:

6 —Ja̱ꞌtʉp ja xʉʉ ko tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ miits mꞌijxtʉp jyijtta̱ꞌa̱yʉt es ni kyawʉꞌʉmʉt ni tuꞌugʉ tsa̱a̱ nikʉʉybyéty.

7 Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk dyajtʉʉdʉ ja Jesús:

—Windsʉ́n, ¿na̱ꞌa̱ tya̱a̱dʉ jyata̱ꞌa̱ñ dʉꞌʉn es wiꞌix ja ijxwʉꞌʉmʉn ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyata̱ꞌa̱ñ?

8 Es ja Jesús jyʉnáñ:

—Naygywentʉꞌátʉdʉ, kʉdiibʉ myajwinꞌʉʉndʉt, jaꞌa ko may myina̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ jʉna̱ꞌa̱na̱a̱mp: “Ʉjtsʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ.” Es jʉna̱ꞌa̱na̱a̱mp: “Tʉ jyaꞌty ja tiempʉ.” Katʉ xypyanʉjxtʉ. 9 Ko xymyʉdówdʉt es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ja̱ꞌa̱y ko myina̱ꞌa̱ndʉ solda̱a̱dʉ es tsyiptuna̱ꞌa̱ndʉ, kyaj mnayꞌadsʉꞌʉgʉdʉt. Dios tyuknibʉjtákʉ es yʉꞌʉ tyun jyátʉt jawyiin, per kyajnʉm tpa̱a̱ty ma̱ ja naxwíñʉdʉ tyʉgóyʉt.

10 ’Tuꞌugʉ naxwíñʉdʉ tsyiptúnʉt mʉt ja wiinkpʉ naxwíñʉdʉ esʉ anaꞌambʉ mʉt ja wiink anaꞌambʉ. 11 Es myínʉt ja mʉk ujx, es ma̱jatyʉ nax ka̱jpn myínʉt ja yuu es ja mʉk pa̱ꞌa̱m, es jam tsa̱jwínm yaꞌíxʉt ja ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y tsyʉꞌʉgʉdʉp.

12 ’Es kyajnʉmʉ naty tyuñ jyaꞌtyʉty tʉgekyʉ taadʉ, miits myajmátstʉt, myajtsúmʉt es myajtsa̱a̱tsytyúnʉt, myajmʉnʉjxʉp ma̱ ja kumda̱ttʉjk es ma̱ gobernadoor es ma̱ réyʉty, jaꞌa ko miits xypyanʉjxtʉpts. 13 Es dʉꞌʉn miidsʉty xykya̱jxʉt ʉjtsʉ njaꞌa ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty. 14 Katʉ mjotmayꞌooktʉ miidsʉty wiꞌix mnayñika̱jxtuꞌudʉdʉt, 15 jaꞌa ko ʉjts nyákʉp ja ayuk es ja winma̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ ni pʉ́n ja mmʉdsip kyamada̱ꞌa̱gʉt es mjʉjpkuga̱jxʉdʉt. 16 Es nꞌawanʉ miidsʉty ko extʉ mda̱a̱k mdeedyʉty es ja mmʉgaꞌaxʉty es yʉ mmʉtnaymyaayʉbʉty mgʉyákʉdʉp, es myaꞌoogʉdʉt niduꞌugʉty miidsʉty. 17 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty mꞌaxʉkꞌíxʉdʉt jaꞌa ko miits xypyanʉjxtʉpts. 18 Per ko dʉꞌʉn ja ayoꞌon jya̱ꞌtʉt, kyaj mjʉna̱ꞌa̱nʉt ko Dios tʉ mja̱ꞌa̱ydyʉgooyʉnʉ. Dios mgwentʉꞌa̱jtʉdʉp oy, extʉ mwa̱a̱y diꞌibʉ mgʉba̱jkkʉjxm myʉda̱jtypy madsyoy. 19 Amʉk jotmʉk mnaybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt es xypya̱a̱dʉt ja nitsokʉn.

20 ’Ko xyꞌíxtʉt ja Jerusalén ka̱jpn ñadujkta̱ꞌa̱yʉt mʉt ja solda̱a̱dʉty, tʉ naty tpa̱a̱ty ma̱ kyutʉgoyaꞌañ. 21 Es miidsʉty diꞌibʉ ijttʉp Judeeʉ, nʉjxtʉ jagam yugoty; es pʉ́nʉty ijttʉp Jerusalén, pʉdsʉmdʉ nandʉꞌʉn netyʉ, es pʉ́nʉty ijttʉp kamoty, kyaj jyʉmbíttʉt ka̱jpnóty, 22 jaꞌa ko ayoꞌon jatánʉp es yajkuydyuna̱ꞌa̱ñ éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ. 23 Pʉroobʉ yʉ toxytyʉjkʉty diꞌibʉ uꞌunkmʉʉdʉty es diꞌibʉ yaꞌuꞌunktsiꞌtsp ko dʉꞌʉn jyátʉt, jaꞌa ko mʉk ayoꞌon ñáxʉt ma̱ ja nax, y niꞌigʉ jyáttʉt tsa̱a̱tsy kyʉbety ma̱ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 24 Nijaꞌadyʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌoogʉdʉt ja solda̱a̱dʉty. Es nijaꞌajʉty yajmʉnʉjxʉt tsimy ma̱jatyʉ wiink naxwíñʉdʉ. Es ja wiink ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty ꞌyanaꞌamʉ ma̱ ja Jerusalén ka̱jpn extʉ ko kya̱ꞌpxʉt ja tiempʉ diꞌibʉ Dios tʉ tpʉjtaꞌaky.

25 ’Es yaꞌixa̱ꞌa̱ñ ja ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ Dios tyunaampy ma̱ xʉʉ es ma̱ poꞌo es ma̱ mʉdsa̱ꞌa̱. Es ja naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y kyaj tnijáwʉdʉ ti tunánʉp es nayꞌadsʉꞌʉgʉdʉp mʉk ko tmʉdówʉt pyʉmimy yʉ jikymyejyñ es jyantsypyʉdʉꞌʉgʉt. 26 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty extʉ oꞌktsoꞌogʉp mʉt ja tsʉꞌʉgʉ ko tꞌíxʉt diꞌibʉ jatánʉp ya̱ naxwiiñ, jaꞌa ko extʉ yʉ mʉdsa̱ꞌa̱ yuꞌxa̱ꞌa̱ñ. 27 Net tꞌíxtʉt ko ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉdʉts ya̱ naxwiiñ yoodsóty mʉt ja mʉkꞌa̱jtʉn es niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn. 28 Es ko oga̱ꞌa̱n tsyonda̱ꞌa̱gʉt tya̱dʉ ayoꞌon, jotkujkʉdʉ es koojʉꞌʉktʉ, jaꞌa ko pojʉn myínʉt ja mnitsokʉn.

29 Es ja Jesús nandʉꞌʉn tpʉjtáky ja ijxpajtʉn:

—Ixtʉ yʉ iigʉ kepy es oytyim diꞌibʉ képyʉty. 30 Ko xyꞌíxtʉt xyʉmimy yʉ ꞌyaay, miits mnija̱ꞌa̱dʉp ko tʉ wyingóñ ja ambʉ. 31 Es nandʉꞌʉn ko xyꞌíxtʉt jyátʉdʉ tadʉ diꞌibʉ tʉ nꞌanʉʉmʉ, mnijáwʉdʉp ko tʉ wyingóñ ja Diosʉ kyutujkʉn.

32 ’Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ jyata̱ꞌa̱ñʉty ma̱a̱nʉmʉ naty ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam kyaj ꞌyoꞌkta̱ꞌa̱ydyʉnʉm. 33 Ja tsa̱jp es ja naxwíñʉdʉ náxʉp, per ja nꞌayúkʉts ni na̱ꞌa̱ kyakexy kyanaxy.

34 ’Mnaygywentʉꞌátʉdʉp miidsʉty. Katʉ mnaymastuꞌudʉdʉ es nʉgoo mgay mmʉꞌuuktʉt es xymyʉmay xymyʉda̱jtʉt diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ, esʉ tadʉ xʉʉ ajotkumiigyʉ tiꞌin myajtukja̱ꞌttʉt éxtʉm ko ja jʉyujkʉty yajnáky. 35 Es dʉꞌʉn jyáttʉt nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y kots ʉj nʉjx nmiñ. 36 Awix jʉjpꞌíxtʉ es dʉꞌʉñʉm mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt es dʉꞌʉn mnitsoꞌoktʉt ko jyátʉt tadʉ ayoꞌon es mʉk a̱a̱ mʉk jot xywyinguwa̱ꞌa̱gʉdʉts, ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ.

37 Xʉʉñ ja Jesús yaꞌʉxpeky ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk, esʉ tsuꞌum jam dyajnáxy ma̱ Oliivʉs Kopk. 38 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jya̱jttʉ jépyʉp jap ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk es tmʉdooꞌita̱ꞌa̱ñ ja Jesús.