Ɛgezɔde
Sɛʋɛi nii laaseigi ɠa ga: Ɛgezɔde
Poluʋɛ ɠa ga: Ɠula
Toɠa Izelayɛle nuiti kula vai wosu Ezipete yooi ʋa, ʋɛ ti ɠɛni ná Zozɛfe nɔnɔ ma ziɛgi zu, ti yɛni ná, GALA ge tuya loo ti ʋɛ, ti wola ɓuɠu. Kɛlɛ masa niinɛ ɠili ge zeini Ezipete nuiti unda, nii é la ɠɛni faa nɔpɛ kwɛɛ, é ʋa ʋilɛ Zozɛfe ʋa. É tɔɔzeini ga ti ɓɔlɔa, é ti zo ga duɔiti.
Gaaɠwɛsu 20:2 zu, nii é Ɛgezɔde zɛʋɛi zaamaʋɛ, GALA ge bogɛ Izelayɛle nuiti ma, é ɠɛ ti ma: «Nà ɠa gè ga è-Maliɠii, ɗa-ƓALAGI, nà ɠa gè è ɠula Ezipete yooi ʋa, ʋɛ è ɠɛni ná duɔlai zu.»
Wooi naati ti puuzu felegɔi zu, ta Ɛgezɔde zɛʋɛi ma ɓɔɛ ungi ɠulazu kɛlɛma, ta suvaa ɓiin golai, ga GALA ka é ga: Ná-nuɓusɛiti unmɔɔ GALAGI.
Naa ʋolu, ma puuzu ɠilagi nɔ ɠa é ga: «Tɔ puugɔiti» ma lɔɔzeigi, GALA ná-nɛɛbɛi maaʋele ma, é Izelayɛle nuiti unmɔɔga, toɠa pɔ niina ga naati ti ta-nɛɛbɛi ɠula kɛlɛma tɔun bɛ, ga ti ɗa ná-tɔgiti so.
Izelayɛle nuiti ti ɓegai ma ga zeizu zɔlɔɔ ga pagɔ Ezipete yooi zu, ti ɓuɠuni, ti ɠɛ ga nuɓusɛ mɔinmɔin kona mɔinmɔin daawu, (Zenɛze 45:17 é li 20; ta 47:11), kɛlɛ ti ɓɔɠɔ ʋɛtɛni ga ti lɔa duɔlai zu Ezipete masa niinɛi yeezu.
GALA ge la ɠɛni yɛni nɔ wɛlɛzu Izelayɛle nuiti ba ta-ɓɔlɔi zu, ti ɠɛni su, é ʋa ɓe ti ɠulazu su.
É yiimazeɠeni ga ti taɠila, daa ga: Moize, ga é ɠɛ ga ta-lotuɠɔi, naa ʋolu GALA ge ti maaloboni ná zeizu ɠɛ mɔinmɔin ga ná-zeeɠaaɓaai.
É ɓɔini Ezipete nuiti da, eyɛsu Izelayɛle nuiti ti ɠula ti ya duɔlai zu, ti ɓɔɠɔ yeemalai zɔlɔɔ, ti li ta-yooi zu (1:1--15:21).
GALA kpegai ma ga lo ti luɠɔ, é ti makɛ, eyɛsu ti ɓe ga Sinayi gizei ma leʋeba wolai maazuɓudɛ, (15:22--18:27). GALA ge Izelayɛle ɠɛɛni ga ná-nuɓusɛi, naama minazeɠegi maaʋele ma, é kɛɛni Izelayɛle ʋɛ Sinayi gizei ma, ta ná-tɔgiti é dɛɛni ga tiye (19:1--24:18).
Eyɛsu Moize ɗa kalagiti sɔlɔɔ, niiti ti losu GALA seizu ɲadegai ma zeɠe ʋɛlɛi lo fai ʋa, (25:1--31:18) Izelayɛle nuiti ti liini mɔnɔ GALA baaɠulaba ɓɛtɛzu ɓɔɠɔ ʋɛ, ti zanugi ɓɛtɛ ga nikɛ yiʋoi ɠɛʋelei, naa ɠa é ʋaani ga GALA ná-ziiɠaawana wolai ti laalɔɠɔma (32:1--34:35).
Sɛʋɛi ɠa wooi ɠaaɓelazu ga GALA seizu ɲadegai ma zeɠe ʋɛlɛi lo fai, ʋɛ GALA a ɗa ʋa, é ɠula kɛlɛma ti ʋɛ ná (35:1--40:38).
GALA GE IZELAYƐLE NUITI
KULA VAI
EZIPETE YOOI ƲA
1
(1:1--15:21)
Izelayɛle nuiti dɔɔ vai duɔlai zu
Ezipete yooi zu
1 Izelayɛle ná-doun zunuiti kaa, ti yɛni Zakɔɓe ʋolu, ti ʋa Ezipete yooi zu, ɛsɛ ta ná-pɛlɛyeɠei: 2 Luɓɛn, Simiyɔn, Leevi ta Zuda, 3 Isakaal, Zaɓulɔn ta Ɓɛnzamɛn, 4 Dan, Nɛfetali, Gade ta Asɛɛl. 5 Zakɔɓe mavofodaiti tiegɔi ɠɛni ga nu ʋuulɔfela (70). Zozɛfe ɠɛni niina Ezipete yooi zu.
6 Zozɛfe zaani, kɛɛɠɛleaiti kpein ɓalaa, ta ti-ma ɠɛɠalamaiti kpein. 7 Izelayɛle nuiti ti ɓuɠuni, ti mɔin, ti ɠaawɔɔlɔ, ti ɗa ɠɛ nɔ ga zobobɛ nuiti. Zooi zulaaveni ga tiye.
8 Masa niinɛ zeini Ezipete yooi unda, nii é la ɠɛni Zozɛfe ɠwɛɛ. 9 É ɠɛni ná-nuɓusɛiti ma: «À wɛlɛ, Izelayɛle nuɓusɛiti ti mɔinɗa de ʋa, ti-zɛbɛi wɔɔlɔ dɔnɔi ʋa. 10 Ade li, de ɓɔɠɔ lɛ ga da ga keleɠele nuiti ta-vaa zu. De pele ɓesa ta-ɓuɠu vai luɠɔ, mazɔlɔɔ ni kɔɔ a ʋaana, ti mina ɓɔ de wɔinzeɠe nuiti ba, ti ʋa de zakpe, ti ʋa ɠula zooi ʋa naa ʋolu.»
11 Názu ɠa ti gwɛlɛma nuiti seini la Izelayɛle nuiti unda, ti ɗa ti ɓɔlɔ ga boti ɓaagiti, ti ɠɛni feezu ti ya ga maaɓaai. Pele ɠana ti taa wolaiti toni da Falaɠɔn ʋɛ, niiti ti ga Pitɔme ta Lamesɛse, anii makɛsuʋɛti. 12 Kɛlɛ tɔun ta la ɠɛna ti ɓɔlɔzu, ti maa ɓena mɔin nɔ, ti ɠaa ɗa wɔɔlɔ, eyɛsu Ezipete nuiti ti ti wɔinzeɠe. 13 Ezipete nuiti ti Izelayɛle nuiti gola zopele ɲɔuni, ti ʋɛɛ ti unga ga duɔla ɓaaɓaagi. 14 Ti eteai ɓaani ti ma ga boti ɓaaɓaagiti ti ɠɛni kɛɛzu, pɔlɔ ɠaayɔ faiti, ɓiliki loɠa vaiti, ta kpalaga wotiiti kpein, nii nɔ da ɠɛ ma wotii kpein, ti ti pɛ daani ti unma ga maaɓaai.
15 Ezipete masagi ɓɔɛni Eɓulu nuiti ta-maavie bo anzanuiti pɔ, gilagi laaseigi ɠɛni ga, Sifela, zɔi ɠɛ ga Pua, 16 é ɠɛ ti ma: «Siɛgi zu wo maaviegi wosu da Eɓulu anzanuiti pɔ bɛ, ni zunu loun ʋe, à naa ʋaa. Ni anzanu loun ʋe, à naa yɛ ná, é yɛ vulua.»
17 Kɛlɛ maavie bo anzanuiti ti ɠɛni luazu GALA ba, ti la ɠɛni kɛɛni, eɠɛʋelei Ezipete masagi boni la, ti ɠɛni doun zunuiti zɛsu vulua. 18 Ezipete masagi maavie bo anzanuiti tolini, é ɠɛ ti ma: «Lee vaa zu wo naa ɠɛɛzu, wo ɗa doun zunuiti zɛ vulua?» 19 Maavie bo anzanuiti ti Falaɠɔn wooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Eɓulu nuiti ti-anzaiti ti la ga Ezipete anzanuiti kɛʋele, ti zulogɛ, ta doin zɔlɔɔsu pɛ, maavie bo anzanui mu ge ʋa zeeli ná.»
20 GALA ge tuya looni maavie bo anzanuiti bɛ. Nuɓusɛiti maamɔinni, ti-zɛbɛi wɔɔlɔ. 21 Tɛi maavie bo anzanuiti ti luani GALA ba, GALA ge ti-mavofodai ɠaawɔɔlɔ. 22 Názu ɠa Falaɠɔn niima levei veeni la ná-nuɓusɛi kpein zea ga: «Zunu lointi kpein ta zɔlɔɔ, wa naati pili ya ziɛ wolai Nile wu, kɛlɛ anzanu lointi kpein wa naati zɛ vulua.»

© 2013 PBT