Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Lucas
1
Ntyja na sijndaꞌ Lucas na tji jon jñꞌoon naya
1 ꞌUꞌ ta Teófilo na njon jndyi condui ꞌuꞌ, mancya tsꞌon njan nnonꞌ. Majndye nnꞌan jndë tjihan jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Joo jñꞌoonꞌñeen chuhanꞌ ꞌnan na jndë tui quiiꞌ ntꞌán na majndaꞌ na mayuuꞌhanꞌ. 2 Nque nnꞌan na tojntyꞌia ndëëhan tsoñꞌen ꞌnan na tui ntyja ꞌnaanꞌ Jesús na cotyeꞌntjon nanꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon, joohan jndë tjihan jñꞌoonꞌñeen na jndë tyꞌö́n cüentahanꞌ. 3 Ndoꞌ mantyi ncö, sꞌaahanꞌ tsꞌön na ntsinchꞌu ja jñꞌoonvahin na ntsijnanꞌhanꞌ, xengꞌe mantyi ja chen chen jndë jntꞌuë tsoñꞌen na jndë tui ntyja ꞌnaanꞌ Jesús xjen na tyeꞌhanꞌ. 4 Nndaꞌ matsꞌa chaꞌ ncüaaꞌ tsonꞌ na joo jñꞌoon na jndë tonanꞌman nnꞌan nnonꞌ, conduihanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ.
Siquindyii ángel ntyja ꞌnaanꞌ na nndui Juan
5 Joo ndyu xjen na tomꞌaan Herodes tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ndyuaa Judea, tomꞌaan ncüii tyee cüenta nnꞌan judíos na jndyu Zacarías. Totsixuan jon tsꞌian yo tmaanꞌ ntyee na jndyuhanꞌ Abías. Scuuꞌ jon jndyu Isabel. Juu juu tonduihin tsjan ꞌnaanꞌ Aarón na jndyocahanꞌ. 6 Ndoꞌ nquii Zacarías yo scuuꞌ jon, nchaꞌ vehan tonduihan nnꞌan jndyoyuhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, totaꞌngueeꞌhan tsoñꞌen jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, tajnanꞌtjahan ndëëhanꞌ. 7 Majoꞌ nanꞌñeen, tandahan ngꞌe Isabel tsꞌan ntueꞌhin, ndoꞌ nchaꞌ vehan jndë tquehan.
8 Ncüii jon, nque ntyee tmaanꞌ juu Abíasꞌñeen, tentyja xjen na ntyentjonhan nnon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ vatsꞌon tꞌman Jerusalén. Ndoꞌ juu Zacarías, majoꞌ ñꞌenhin. 9 Chaꞌxjen na vaa jñꞌoon ndëë ntyee ntyja ꞌnaan nnꞌan judíos, toꞌohan xꞌiaaꞌ na njntyꞌiahan nin ncüii joohan ngacüjaꞌhanꞌ na ngaqueeꞌ quityquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ juu Zacaríasꞌñeen, tijnoonꞌ jon na ngaqueeꞌ jon na ntsco jon su. Ndoꞌ taqueeꞌ jon vatsꞌonꞌñeen ndoꞌ taꞌ jon na itsco jon su.
10 Majuu xjen na isco jon su, ndoꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tancüihan tochꞌeenꞌ juu vatsꞌon tꞌmanꞌñeen na conanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon. 11 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, ncüii ángel cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tityincyooꞌhin nnon tsanꞌñeen. Juu ángelꞌñeen, minntyjeeꞌ jon ngiaaꞌ nnontyiu na tontyjaya naijon na coco su. 12 Ndoꞌ juu Zacaríasꞌñeen, xjen na jndyiaaꞌ jonhin, siquijñꞌeenhanꞌhin. Ndoꞌ mioon sityꞌuehanꞌhin. 13 Ndoꞌ ángelꞌñeen itso juu nnon jon:
—ꞌUꞌ Zacarías, tyiꞌntyꞌueꞌ. Majndë indyii Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na macanꞌ nnon jon. Ndoꞌ nquii scuꞌ Isabel, ntsingui jon ncüii yujntꞌa yusꞌa ndahoꞌ, ndoꞌ ꞌuꞌ ntsiquijndyuꞌhin Juan. 14 Nninncyaahanꞌ na neiinꞌ tsonꞌ na nduihin, ndoꞌ tꞌman ngaveeꞌ nchjiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu. Ndoꞌ majndye nnꞌan nninncyaahanꞌ na neinhan ntyja na nduihin. 15 Ee tꞌman nnduihin na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Tyiꞌxeꞌcꞌu juu vinon min nta ya. Ndoꞌ vitjachen na ntsingui ndyee juuhin, quindëya ntsixuan juu Espíritu Santo. 16 Ntyja ꞌnaanꞌ juu, jndye jndyi nnꞌan Israel ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan tonnon nquii ta Tyoꞌtsꞌon cüentahan. 17 Majuu juu ncja jndyee na tonnon nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin. Ntyeꞌntjon juu nnon jon yo maninjuu najndei na totyeꞌntjon nquii Elías. Ntyja ꞌnaanꞌ juu jndaꞌ, ntjo ya ngio nnꞌan yo ndahan. Ndoꞌ nnꞌan na conanꞌqueꞌ nꞌon, ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu ngovaaꞌ nꞌon nanꞌñeen na quitaꞌngueeꞌhin chaꞌxjen na chuhanꞌ. Tsꞌianminꞌ ntsꞌaa juu chaꞌ quitsijndaꞌ yahanꞌ quiiꞌ nꞌon nnꞌan na ncꞌonhan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.
18 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌ Zacarías nnon juu ángelꞌñeen:
—¿Nin ꞌnan nndui chaꞌ ncüaaꞌ tsꞌön na nguaa na nndaꞌ? Ngꞌe ja ndö, jndë tque ja ndoꞌ majoꞌntyi scu.
19 Ndoꞌ tꞌa ángelꞌñeen, itso jon nnon juu:
—Ja jndyu Gabriel. Condui ja na matyeꞌntjön nnon nquii Tyoꞌtsꞌon. Nquii jon iꞌua jon tsꞌian nnön na jndyotsiquindyi ꞌuꞌ jñꞌoon nayamin. 20 Majoꞌ nein, jnaanꞌ na tyiꞌcantyja tsonꞌ jñꞌoon na matsjö nnonꞌ, joꞌ ngitëꞌ na matsininꞌ ata juu xuee ya na jndë siquindëhanꞌ tsoñꞌen na jndë tsjö nnonꞌ. Juu xjenꞌñeen nnaan na ntsininꞌ nndaꞌ.
21 Ndoꞌ viochen xjen na tui na nndaꞌ, joo nanꞌñeen na tonanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon, tominndooꞌhan na nduiꞌ Zacarías quiiꞌ vatsꞌonꞌñeen. Vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan ndu na vio jndyi ndyiiꞌ jon joꞌ. 22 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ jon, tavijndëë sinin jon, joꞌ taaꞌ nꞌonhan na vaa ncüii nnon na tityincyooꞌ na jndyiaaꞌ jon quiiꞌ juu vatsꞌonꞌñeen. Veꞌ ntꞌö jon totsꞌaa jon na sinin jon ndëëhan ngꞌe jndë ntjotyen na tandiquitsinin jon.
23 Ndoꞌ vi na jndë siquindë jon xuee na tyeꞌntjon jon quiiꞌ vatsꞌon tꞌmanꞌñeen, tantcüeꞌ jon tsjoonꞌ jon. 24 Ndoꞌ nquii scuuꞌ jon Isabel taquiñjon jnda juu, ndoꞌ chaꞌ vi ꞌon chiꞌ taꞌnan tonduiꞌ jon na ncja jon mañoon tsjoon. 25 Ya joꞌ tso juu:
—Ndö vaa naya na itsꞌaa ta Tyoꞌtsꞌon yo ja. Nndaꞌ itsꞌaa jon na icüjiꞌhanꞌ na totscüejnaanꞌhanꞌ ja tondëë nnꞌan na tajnda.
Siquindyii ángel na nndui Jesús
26 Nquii ángel Gabrielꞌñeen, jndë vja vi yon chiꞌ na tityincyooꞌhin nnon Zacarías, ndoꞌ tꞌua nndaꞌ Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon ángelꞌñeen na cja jon tsjoon Nazaret ndyuaa Galilea. 27 Jñon jonhin na mꞌaan ncüii yuscundyua na jndyu María. Juu juu min jñꞌoon na ngoco juu yo ncüii tsansꞌa na jndyu José. Juu Joséꞌñeen conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ. 28 Ndoꞌ tueeꞌ ángelꞌñeen na mꞌaan María, itso jon nnon juu:
—Mancya tsꞌon ꞌuꞌ, na vaa tꞌman jndyi naya na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo ꞌuꞌ. Nquii jon mꞌaan yo ꞌuꞌ.
29 Ndoꞌ juu María, xjen na jndyii jon jñꞌoonminꞌ, siquijñꞌeenhanꞌhin, ndoꞌ tomꞌaanꞌ jndyi tsꞌon juu nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen na sinin ángelꞌñeen. 30 Ndoꞌ tsontyichen ángel nnon juu:
—María, tyiꞌntyꞌueꞌ, ngꞌe ꞌuꞌ tꞌman naya na jndë tijnonꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon. 31 Ndö vaa na nndui, ngaquiñjon jndaꞌ, ndoꞌ ntsinguiꞌ ncüii yujntꞌa yusꞌa na ntsiquijndyuꞌhin Jesús. 32 Juu jon tꞌman nndui. Ndoꞌ ntsiquijndyuhanꞌhin Jnda nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen. Ndoꞌ juu silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ ꞌnaanꞌ tachiiꞌ juu David, nquii ta Tyoꞌtsꞌon nninncyaa jon na ncyꞌoon Jesús cüentahanꞌ na ntcoꞌxen jon. 33 Chaꞌ ntjotyen na ntcoꞌxen jon nnꞌan Israel, juu na conduihin na ntcoꞌxen jon, tyiꞌjeꞌquintycüiihanꞌ.
34 Ndoꞌ juu xjen na jndyii María na nndaꞌ tso ángelꞌñeen, tso juu:
—Mayuscundyua ja. ¿Nchu vaa nndui na ntsꞌaahanꞌ na nndaꞌ? Ja chito mꞌan yo tsansꞌa.
35 Joꞌ tꞌa ángelꞌñeen ꞌndyo jon:
—Nquii Espíritu Santo ntsꞌaa jon ncüii tsꞌian tꞌman yo ꞌuꞌ. Ee juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen, ndyoquioo ncüaanꞌhanꞌ nacjoꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, nndui yujntꞌa ndoꞌ ntsiquijndyuhanꞌhin ñuan nquiiꞌ ndoꞌ Jnda nquii Tyoꞌtsꞌon. 36 Ndoꞌ mantyi nquii xjoꞌ Isabel, ntsingui jon min na jndë tquehin. Ee naneinhin jndë yon chiꞌ na taquiñjon jnda jon. Ndoꞌ juu jon tsꞌan na condue nnꞌan tsꞌan ntueꞌhin. 37 Ee nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen condëë itsꞌaa jon.
38 Joꞌ tꞌa María ꞌndyo juu ángelꞌñeen:
—Condui ja tsꞌan na matyeꞌntjöntyën nnon ta Tyoꞌtsꞌon. Quindui yo ja chaꞌxjen na jndë tsuꞌ.
Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jnduiꞌ ángelꞌñeen na mꞌaan jon.
Taquindyiaaꞌ María xjo jon Isabel
39 Tyiꞌcovijndye xuee na tui na nndaꞌ, sijndaꞌ María, sityuaaꞌ jon, tja jon ncüii tsjoon cüentaaꞌ ndyuaa Judá na juu tsjoonꞌñeen mꞌaanhanꞌ quiiꞌ ntꞌan ntyoꞌ. 40 Ndoꞌ tueeꞌ jon vaaꞌ Zacaríasꞌñeen. Taqueeꞌ jon ndoꞌ tyincyaa jon tsꞌon Isabel. 41 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Isabel na tyincyaa María tsꞌonhin, ya joꞌ juu yujntꞌa na ñjon tsiaaꞌ jon, sijndei juu, ndoꞌ xjenꞌñeen taqueeꞌ Espíritu Santo ninvaa quityquiiꞌ ñuaanꞌ jon. 42 Joꞌ jndei sinin jon, tso jon:
—Quiiꞌ ntꞌan ntyjë ntcuhu, ꞌuꞌ tꞌmanntyichen na ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ. Ndoꞌ mantyi ityio jon jnꞌaan yujntꞌa na ñjon tsiaꞌ. 43 Majoꞌ ja jeꞌ, ¿Nin condui ja na tijnön na jndyoquindyiaꞌ ja? Ee condui ꞌuꞌ ndyee nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin na ityeꞌntjon jon ja. 44 Ee xjen na tyincyaꞌ tsꞌon ja, juu yujntꞌa na ñjon tsia, ninñoonꞌ sijndei juu na neiinꞌ juu. 45 Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ ngꞌe mavantyja tsonꞌ na mayuuꞌ ntsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na siquindyii jon ꞌuꞌ.
46 Ndoꞌ tꞌa María, tso jon:
Matsitꞌmanꞌ ja ta Tyoꞌtsꞌon yo na manchaꞌchen ñuan njan.
47 Ndoꞌ yo ninvaa na ndyiiꞌ vantꞌö, mꞌan na neiinꞌ tsꞌön yo nquii jon. Ee conduihin na itsinꞌman jon ñuan njan.
48 Iyꞌoon jon na veꞌnchjii jon ja, min tsꞌan na veꞌ cüantyi ro ja na matyeꞌntjön nnon jon.
Ndoꞌ nanein, xee na tonnonchen, tsoñꞌen nnꞌan na vjaca tsjan ꞌnaanhan, nnanꞌneinhan ntyja na jndë tyio jon jnꞌaan ja.
49 Ngꞌe nquii jon na tsoñꞌen najndei na conduihin, tꞌman naya itsꞌaa jon yo ja.
Ndoꞌ xueeꞌ jon jiꞌua conduihanꞌ.
50 Nque nnꞌan na vacantyichen tsjan ꞌnaanhin na conanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌenhan mꞌaan jon na ntyꞌia rohan nchjii jon.
51 Tsꞌian na totsꞌaa jon, totsiꞌman nquiiꞌhanꞌ naijndei na conduihin.
Majoꞌ joo nnꞌan na conanꞌquinjon nquehin ntyja na conanꞌtiuhan, sꞌaa jon na mincya jndyiꞌhan.
52 Totsue jon nnꞌan na ntyꞌiachen, majoꞌ nnꞌan na vaa najndë na chohan tsꞌian na cotoxenhan, tjiꞌ jon nanꞌñeen.
53 Ndoꞌ joo nnꞌan na ngiohan na itsitjahanꞌhin na tonnon jon, itsꞌaa jon yohan chaꞌvijon tsꞌan na jndë tacjooꞌ na tcüaꞌ.
Majoꞌ nnꞌan na conanꞌtiu na minꞌchjo tyiꞌconanꞌtjahan na tonnon jon, tana tejndei jon nanꞌñeen.
54 Ndochiihi nnꞌan Israel na totyentjonhan nnon jon, totejndei jonhan.
Tyiꞌcotsuuꞌ tsꞌon jon na cꞌoon jon na ntyꞌia rohan ntyjii jon.
55 Ee nndaꞌ vaa tcoꞌ jon ꞌndyo jon na tyiꞌjon ntycüii na viꞌnchjii jon ndochiihi, majuu Abraham yo ninꞌnnꞌan tsjan ꞌnaanꞌ jon na jndyocahanꞌ.
Jñꞌoonminꞌ sinin María na sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon.
56 Ndoꞌ ntjohin yo Isabel chaꞌna ndye chiꞌ. Jndë joꞌ tjantcüeꞌ jon tsjoonꞌ jon.
Tui Juan tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan
57 Tentyja xjen na ntsingui Isabelꞌñeen, ndoꞌ singui jon ncüii yujntꞌa yusꞌa. 58 Ndoꞌ nnꞌan ꞌnaanꞌ jon yo nnꞌan na mꞌan ndyo vꞌaahan, jndyehan na tyꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ndyiaꞌ ro Isabel nchjii jon. Tsoñꞌenhan tꞌonhan na neinhan yohin. 59 Jndë nen xuee na tui yujntꞌaꞌñeen, tancüihan na nnanꞌquindëhan costumbre na contꞌa nnꞌan Israel yo yoꞌndaa ndahan yonon. Nanꞌñeen jnduehan na ntsue juu xueeꞌ tye juu Zacarías. 60 Majoꞌ tso ndyee juu:
—Chito aa joꞌ. Juan ndiquijndyu juu.
61 Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen ꞌndyo Isabel, jnduehan:
—¿Ndu na nndaꞌ matsaꞌ? Ndoꞌ taꞌnan nin juu nnꞌan chuuꞌhoꞌ na jndyu na nndaꞌ tsu.
62 Ngꞌe na nndaꞌ, joꞌ jntꞌahan ndueehan nnon tye yujntꞌaꞌñeen na cotaxeeꞌhan nchu vaa na ntꞌue tsꞌon nquii jon na nninjndaꞌ xueeꞌ juu. 63 Ndoꞌ tcan jon tscaaꞌ na ncüji jon, ndoꞌ nacjooꞌhanꞌ tji jon na Juan xueeꞌ juu. Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen sꞌaahanꞌ na vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan ndoꞌ neinhan na nndaꞌ vaa na tui. 64 Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, ninjonto jnaan ntcüeꞌ na itsinin jon, sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon. 65 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na ndyo ntꞌaahan yo Zacarías yo Isabel, sꞌaahanꞌ na vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan ndoꞌ mantyi neinhan. Ndoꞌ ninvaa xiꞌjndio quiiꞌ ntyoꞌ ndyuaa Judea, tycya jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na tui nanꞌminꞌ. 66 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tondyehan ntyja ꞌnaanꞌ na tui na nndaꞌ, vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan, totaꞌxeeꞌhan:
“¿Nin tsꞌan nchjiito nin ꞌnan na ngueꞌntyja ntyja ꞌnaanꞌ juu yujntꞌavaꞌ?” Ee tityincyooꞌ jndyoyu na nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon yohin.
Itsitꞌmaanꞌ Zacarías Tyoꞌtsꞌon
67 Ndoꞌ nquii Zacarías, tye juu yujntꞌaꞌñeen, quindë ya tsixuan jon Espíritu Santo. Sinin jon jñꞌoon nchu vaa ꞌnan na nnguaa. Tso jon:
68 Cüitꞌmaanꞌ nquii ta Tyoꞌtsꞌon cüenta jaa nnꞌan Israel ee jaa nnꞌan na condui cüentaaꞌ jon,
jndë jndyo jon na ntsinꞌman jon ñuan njanhan.
69 Yo tsjan mosooꞌ jon David na jndyocahanꞌ,
jndë tquen jon nquii na condui tꞌmanhin na itsinꞌman jon ñuan njanhan.
70 Ndyu na toxenꞌchen toninncyaa Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon yo jndyue nnꞌan na nanꞌxuanhan ñuan nquiiꞌ.
Joo nanꞌñeen toninncyahan jñꞌoonꞌ jon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa.
71 Jñꞌoon na jndue nanꞌñeen na yo nquii jon na conduihin tsjan ꞌnaanꞌ David, ncüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon jaa nduee nnꞌan na jndohan jaa, ndoꞌ mantyi yo nduee nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jaa.
72 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon na conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ, sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na joo ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen na ncꞌoon jon na ntyꞌia rohan nchjii jon.
Ndoꞌ na ngañjoonꞌ tsꞌon jon joo jñꞌoon na sijndaꞌ jon yohan na tyiꞌjeꞌquitscüejndyo jonhanꞌ na jiꞌua tsixuanhanꞌ.
73 Majuu jñꞌoonꞌñeen na tquentyen jon nnon tsochiihi Abraham, tsan na tomꞌaan ndyu na toxenꞌchen.
74 Majuu jñꞌoon na tso jon nnon juu na ntsiquindyaa jon jaa nduee nnꞌan na jndohan jaa chaꞌ nndëë ntyeꞌntjön nnon jon na minꞌncüii jñuaanꞌ tsꞌon tyiꞌncꞌön.
75 Ndoꞌ tsoñꞌen xuee na mꞌanntyëchën, ngomꞌan ntyja na tquen jon na ñuan nquiiꞌ jaa.
Ndoꞌ na ntyeꞌntjön na tonnon jon chaꞌxjen na chuhanꞌ.
76 Ndoꞌ ꞌuꞌ jnda, nndue nnꞌan na condui ꞌuꞌ tsꞌan na incyaa jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ nchu vaa ꞌnan na nnguaa.
ꞌUꞌ ntyeꞌntjonꞌ nnon nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen.
Ngꞌe ꞌuꞌ ncjaꞌ jndyeeꞌ tonnon nquii jon na conduihin na coꞌxen jon nnꞌan, ndoꞌ na ncüjiꞌ jndyoyuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon chaꞌvijon tsꞌan na icoꞌya nato, chaꞌ cꞌon cje nnꞌan xjen na ncüjeeꞌ jon.
77 Nque nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ jon, ꞌuꞌ ntsaꞌ na cüaaꞌ nꞌonhan na itsitꞌman tsꞌon jonhan na conanꞌtjahan nnon jon, ndoꞌ na itsinꞌman jon ñuaanhan.
78 Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, taquintyja na ntyꞌia rö nchjii jon,
joꞌ na ncꞌua jon tsꞌian nnon nquii juu na nnaan juu nandyentyichen na ntsijonhanꞌhin chaꞌvijon ndoꞌcüjioonꞌ na ntsixuee juu tondëëhë.
79 Juu jon ntsixuee jon ndëë nnꞌan na mꞌan nacje ꞌnaanꞌ najaan na vayꞌoonhanꞌhin na ngitsu ñuaanhan.
Ndoꞌ ndëëhë nninncyaa jon na tajñuaanꞌ tsꞌon nanꞌxuan na tonnon jon.
Jñꞌoonminꞌ sinin Zacarías xjen na tui jnda jon Juan.
80 Ndoꞌ juu yusꞌa chjo Juan, tëquehin. Mantyi tayꞌoon juu najndei juu ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ya na sꞌaahanꞌ tsansꞌandyuahin, tomꞌaan juu ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan, ata xjen na tyeꞌ na toninncyaa jon jñꞌoon ndëë nnꞌan Israel.