Zenɛze
Fai Kpein Tɔɔzeizuʋɛ
Sɛʋɛi ɠɛ nui: Moize ʋe.
Sɛʋɛi nii zu vai ma ɓɔɛ ungi: faiti kpein tɔɔzeizuʋɛ.
Sɛʋɛi nii ɠɛ ziɛgi: kona waagila unnaani puulɔɔlu (1 450), é zeeli kona waagila unnaani puugɔ (1 410) ʋɔ, aisa Yesu Kilista ʋa zɔlɔɔ.
Zenɛze ɠa ga kpɛtɛaniiti kpein tɔɔzeizuʋɛ ma zɛʋɛi. É la kpelani nɔ ga é geeɠɔlɔgi ta zooiti kpɛtɛ vai wo, ta guluiti, ta suaiti, ta nuiti kpɛtɛ vai. Kɛlɛ toɠa nuɓusɛiti ta-vaiti tɔɔzei ʋelei wosu, é ti yɔɠɔzu ɠilibai lɔɔzei ʋelei lɛ.
Gaaɠwɛsu mɔungi é li puugɔ maazu ɠilagi (11) zu: eteai nii de yɛnvuzu su, ɗa zoo ɠale è naa ná-fai ɠaaɠa? Ɓɛ ɠa é ga nui? Nui losuʋɛ ɠa ga mini eteai zu? Lee vaa zu nuiti ti yɔɠɔzu ɠilibaiti ti ɠoloɠolosu? Leeni ɠa a ɠɛ ga zaɓui, nii pagai, é lo naama vai ʋa?
Gaazaɠagi naati ka ti wosu zaaɠaza. Naati ma ka Zenɛze zɛʋɛi ɠilazuʋɛ ma mɔungi gooɠaaʋotegi veezu, é lo ti ʋa: zunui ta anzanui, GALA ná-kpɛtɛaniiti saama (gaaɠwɛsu mɔungi é zeeli felegɔi ʋɔ), ti yɔɠɔzuleʋe vai ta GALA (gaaɠwɛsu saʋagɔ), Kayɛn ta Aɓɛle ta-vai (gaaɠwɛsu naanigɔ), Nowe ná-foloi, undaaʋili tona wolai ma ziɛgi zu (gaaɠwɛsu lɔzita é li taaʋuugɔi ʋɔ), wooiti supu voloi nuiti ta-zangaso ʋɛlɛi lo siɛgi zu (gaaɠwɛsu puugɔ maazu ɠila (11)).
É zo gaaɠwɛsu puugɔ maazu felegɔi (12) ma, eyɛsu é li puulɔɔlugɔi (50) zu, ta bosu ti dɛɛ eɠɛʋelei GALA ge ʋaa la ga kizogi nuɓusɛiti pɔ, ta é Izelayɛle mɛmɛwolai ma mɔungiti toli ná-botii ma: Aɓalaame nii é ʋɛtɛni ná-kidaaleʋei ta ná-woomɛnigi maaʋele ma, kɛɛʋɛ siɛnɔpɛ su ga lɔɠɔ ʋagɔ nu, nii nu a ʋokɔɠɔ ma.
Ná-doun zunui Izaake, ta Zakɔɓe, nii é ga ná-dounloin naa ɠa (gaaɠwɛsu 25:19--37:1 zu), é daaseigi zɔlɔɔni ga: «Izelayɛle.» Zozɛfe, nii é ga Zakɔɓe ná-doun zunui ta, koizeizu felegɔi ma ɠɛwolai, naa ɠa faiti kpein saamaʋɛ, toɠa é ʋaani ga Zakɔɓe, ta ná-doin zɔiti é ʋɛɛ ta-ʋɛlɛyeɠeiti ba, ga ti li, ti zei Ezipete yooi zu.
Zenɛze zɛʋɛi ɠa dɛɛ ga kalagi, é ʋilɛ naa ʋa, nii GALA ge kɛa. É tɔɔzeiʋɛ ga boga ga GALA ka é eteai ɓɛtɛa, naa ɠa é kulazu kɛlɛma ga GALA bɔɔlɔʋɛ, kɛlɛ nii a kɛ ti pɛ ti ɠolo GALA bɛ.
Sɛʋɛi ɠa wooi ɠaaɓelazu ga GALA ná-minazeɠe gooi é boga ga: toɠa yeeyɛ ná-nuɓusɛiti ba ɠɔ. É zo tɔɔzeizu é li gaaɓelazu, GALA ka é ga sɛʋɛi nii zu vaa ɓiin golai: toɠa ɓɔɠɔ ɠulazu kɛlɛma, é ɗa tukpɔi ɠaaleʋe, toɠa losu ná-nuɓusɛiti tuɠɔ, é ɗa ɓɔ ti ʋa, toɠa é ná-nuɓusɛiti ta-etea ziɛi ɠɛʋele ɓɛtɛzu. Ma wooɠaaʋote pagɔi ɠa ga: GALA ɓɛdɛi ɠa ba ga: nu la tɔun da, è la ná-minazeɠegiti da, nu ná-deveiti so, ta ná-tɔgiti.
ETEAI TA NUƁUSƐI
TA-VAI LƆƆZEI ƲELEI
1
(1:1--11:32)
Geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛ vai
Tɔɔzeizu mɔunpa GALA ge geeɠɔlɔgi ta zooi ɓɛtɛni. Kɛʋele ɠila ge la ɠɛni zooi ʋa, suɲakai ɠɛni de. Kpidii ʋɛɛni ziɛ wolai ɠa. GALA Zɛnvui ɠɛni leʋeteʋesu ziɛi ɠa.
GALA ge ɠɛni ma: «Wozakalagi ɠula.» Wozakalagi ma ge ɠula. GALA ge kaani ga wozakalagi ʋagɛ. GALA ge wozakalagi ta kpidii yeeɠaaɠwɛɛni. GALA ge wozakalagi laasei pɛɛni ga foloi, é kpidii laasei pɛɛ ga kuai. Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga folo mɔungi.
GALA ge ɠɛni ma: «Zɔɠɔzu ɠɛ ziɛiti ba, é ziɛiti zeeɠaaɠwɛ ta ziɛiti.» GALA ge zɔɠɔzu ɠɛɛni ziɛiti ba, niiti ti bu ʋelei, ta niiti ti maazu ʋelei. Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. GALA ge zɔɠɔzuʋɛ laasei pɛɛni ga geeɠɔlɔgi. Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi velesiɛi.
GALA ge ɠɛni ma: «Ziɛiti ti geeɠɔlɔgi wu, naati ti ɠaalɛ ba ada ɠila, ada vɔɔi ɠula kɛlɛma.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 10 GALA ge ma vɔɔi laasei pɛɛni ga zooi. Ziɛiti ti ɠaalɛai ba, é naati daasei pɛɛ ga kpoloɗɛiti. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 11 Naa ʋolu GALA ge ɠɛni ma: «Zooi pɔnɔba aniiti kula, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la: tufai nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, ta gwaa wuluiti, niiti ti-ma waai ti zu ta ɠɛ ga ma zuwui.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 12 Zooi pɔnɔba aniiti kulani, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la: tufai nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, ta gwaa wuluiti, niiti ti-ma waai ti zu ta ɠɛ ga ma zuwui. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 13 Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi zaʋasiɛi.
14 GALA ge ɠɛni ma: «Wozakalagiti ti ɠɛ geezuʋɛ geei ɠaaʋɛ, ti foloi ta kuai yeeɠaaɠwɛ. Naati ti ɠɛ ga poogiti, é lo siɛgiti ba, ta foloiti, ta konagiti, 15 ti ɠɛ ga wozakalagiti geei ɠaaʋɛ, ti eteai zuɠala.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 16 GALA ge wozakala gola felegɔiti kpɛtɛni, ma wola gelei ɗa zei foloi unda, ma go gelei ɗa zei kuai unda. É somideɠaiti ɓalaa kpɛtɛni. 17 GALA ge ti zɛlɛni geei ɠaaʋɛ ga ti ɗa eteai zuɠala, 18 ti zei foloi ta kuai unda, ti wozakalagi ta kpidii yeeɠaaɠwɛ. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 19 Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi naanisiɛi.
20 GALA ge ɠɛni ma: «Ziɛ wu ani vuluiti ti wola mɔin ziɛiti bu, wɔniiti ti ɗa ɠoʋe geezuʋɛ, zooi maazu.» 21 GALA ge kpoloɗɛ wu zua wolaiti kpɛtɛni, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, ta zɛnvu anii ma ziiti kpein, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, niiti ti leʋeteʋesu ziɛiti bu. É wɔniiti kpɛtɛni, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ. 22 GALA ge tuya looni ti ʋɛ, é ɠɛ ma: «À ɓuɠu, wo mɔin, wo kpoloɗɛiti buulaave, wɔniiti ti mɔin eteai zu.» 23 Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi lɔɔlusiɛi.
24 GALA ge ɠɛni ma: «Zooi fuluaniiti kula, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la: toganiiti, ta kpokpo ganiiti, ta dɔɓɔ zuaiti, eɠɛʋelei ti ɠilagilagi ti-ma ziiti ti la.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 25 GALA ge dɔɓɔ zuaiti kpɛtɛni, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, toganiiti eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la, ta kpokpo ganiiti pɛ, eɠɛʋelei ti-ma ziiti ti la. GALA ge kaani ga naa ʋagɛ.
26 GALA ge ɠɛni ma: «Ade nuɓusɛi ɓɛtɛ ga ade-maaniinigi, é ɠɛ ga de-ʋaaɠulabai, é zei kaleiti unda, ta wɔniiti, ta toganiiti, ta eteai pɛ, ta aniiti kpein ti ɓokposu zooi ma.»
27 GALA ge nuɓusɛi ɓɛtɛni ga tɔ ɓɔɠɔi maaniinigi, é kpɛtɛni ga GALA maaniinigi. É zunui ta anzanui ɓɛtɛni.
28 GALA ge tuya looni ti ʋɛ, é ɠɛ ti ma: «À ɓuɠu, wo mɔin, wo eteai laave, wo maaɠolo. À zei kaleiti unda, ta wɔniiti, ta suai kpein é yɛnvuzu zooi ɠa.» 29 GALA ge ɠɛni ma: «Wɛlɛ, tufai nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, zooi ɠa ná pɛ, gè naa vea wo ʋɛ, ta gului nii ma waai su a ɠɛ ga ma zuwui, naa ɠa ɠɛ ga wo-laamianigi. 30 Gè tufa undui vea ga daamianigi zou ɠa zuaiti pɛ bɛ, ta wɔniiti, ta nii kpein é ɓokposu zooi ma, nii nɔpɛ zɛnvu viilɛi su.» Naa ɠɛɛni ɠana nɔ. 31 GALA ge kaani ga nii kpein é kpɛtɛai, ti wola ʋagɛ. Kpidii ʋɛɛni, geelaalao: naa ɠɛni ga foloi lɔzitasiɛi.