1 Cheyaḻa' cue' yic̱hjle gaquele Diosen' na' len ḻjež beṉac̱hle, na' ḻecze cheyaḻa' selaže'le gaclen Spiritw c̱he Diosen' le'e gonle con bi da' chaclažen' gonle. Na' lao da' ca' chaclenen beṉe' bi da' chesone', da' zaca'chen da' cheseyix̱jue'ede' bi da' ža Diosen'. Ḻenṉa' cheyaḻa' selaže'chguale gonḻe. 2 Baḻcho chon Spiritw c̱he Diosen' cont chac choe'lencho Diosen' gwde gwdele diža' da' bi nsedcho. Na' cate' choe'lenchone' dižan' nac ca', bi choe'lencho beṉac̱hen' diža', ḻe notno chejni'i xtiža'chon', con naquen diža' da' choṉ Spiritw c̱he Diosen' choe'lenchone' ḻa'czḻa' bi chejni'ichon. 3 Perw beṉe' chyix̱jue'ede' bi da' ba gwna Diosen', chaclene' beṉe' yoble yesenita'c̱hac̱he' yesejnilaže' Diosen', na' yesenite' mbalazech, na' chesyeyacxenḻaže' še bi da' chesac c̱hegaque'. 4 Cate' choe'cho gwde gwdele diža' da' bi nsedcho, yic̱hjlažda'ocho na'zen' chaclenen. Perw še chyix̱jue'echo bi da' ba gwna Diosen', chaclenen yogo' chio' chdop chžagcho chonxencho Criston'. 5 Yebeda' šaca' yogo'le gac güe'lenḻe Diosen' gwde gwdele diža' da' bi nsedle, perw yebechda' juisyw šaca' yogo'le gac c̱hix̱jue'ele bi da' ye' Diosen' le'e. Ḻenṉa' zejechen clel ca güe'lenchone' gwde gwdele diža' šlac ndop nžagcho chonxencho Diosen'. Ḻe še nono zoa no gwzejni'i bi zejen gwde gwdele diža' dan' chon Spiriton' ṉacho, bitw gaclenen beṉe' ḻjezcho yesenita'c̱hac̱he' yesejnilaže'ne'. 6 Beṉe' migw, ṉezda' bi gaclenen le'e še güe'lena' Diosen' gwde gwdele diža' da' bi chejni'ile caten' yedeṉa'a le'e. Perw gaclenen le'e še gwzejni'ida' le'e bi da' ba bzejni'i Diosen' neda'. Na' gaclenczen še gwzejni'ida' le'e bichle da' ṉezda' c̱he Diosen', o bi da' ba gože' neda' cont c̱hix̱jue'eda' le'e, o še gwsed gwlo'eda' le'e bi zeje xtižen'.

7 Ca nac bžejo, bi mbanen perw zoa ši'in cate' chcuež beṉe' ḻen, na' ḻecze ca' arpan' cate' chyiṉ beṉe' ḻen. Na' še toz nota da' chcuež ben' len bžejoa' o toz nota da' chyiṉ ben' cate' chyiṉe' arpan' bate'teze, nono gacbe'e bin' chosocueže' še bi yosoše'e güeltze nota dan' chosocuežen'. 8 Cate' zoa to beṉe' chcueže' trompeta cont cheseṉeze soldadw ca' naquen' yesone', še bi gwcuežen' binḻo, bi yesejni'ide' cheyaḻa' šja'aque' ḻo gwdiḻe. 9 Ca'cze naquen len chio', še güe'lencho Diosen' diža' da' bi chesejni'i beṉe', bi gaclenen ḻegaque', ḻe len ḻegaque' naquen ca c̱he beṉe' chšalj toze'. 10 Ṉezecho beṉe' že' doxen yežlion' gwde gwdele diža' da' chesaque', na' to to beṉac̱h chesejni'ide' dižan' goljelene'. 11 Na' še chio' bi chaccho diža' da' chac yeto beṉe', ṉezecho naque' beṉe' zito' len chio' na' naccho beṉe' zito' len ḻe'. 12 Na' dan' chi' yic̱hjle gaclen Spiritw c̱he Diosen' le'e cont gac gonḻe bi da' chaclaže'le gonḻe, ca'czen cheyaḻa' cue' yic̱hjle gaclenen le'e gonḻe da' gaclen ḻježle cont yogo'le soac̱hac̱hle šejnilaže'le Diosen'.

13 Na' še Spiritw c̱he Diosen' gonen cont güe'lencho Diosen' gwde gwdele diža' da' bi nsedcho, cheyaḻa' ṉabcho ḻecze gaclenen chio' gwzejni'icho beṉe' bi zeje diža' dan' choe'lencho Diosen'. 14 Ḻe cate' Spiriton' chonen cont choḻ güiža' Diosen' len diža' da' bi nseda', con ṉezda' ḻo' yic̱hjlažda'ogua' choe'lena' Diosen' diža', perw bi chona' xbab c̱hen, ḻe bi chejni'idan'. 15 Quinga cheyaḻa' goncho cate' choḻ güižcho Diosen', cheyaḻa' güe'lenchone' bite'teze diža' da' choṉ Spiritw c̱hen' chio' ḻa'czḻa' še bi chejni'ichon, na' ḻecze cheyaḻa' güe'lenchone' diža' da' chejni'icho. Na' cheyaḻa' goḻcho bite'teze da' choṉ Spiritw c̱he Diosen' goḻcho ḻa'czḻa' še bi chejni'ichon, na' ḻecze cheyaḻa' goḻcho da' chejni'icho. 16 Ḻe še chonxencho Diosen' o choe'cho yeḻa' chox̱clen c̱he' len diža' da' bi chejni'i beṉe' yoble, beṉe' bi chesejni'i dižan' choe'chon' bi gac yesonxene' Diosen' txen len chio'. 17 Ḻa'czḻa' še choe'cho yeḻa' chox̱clen c̱he Diosen' binḻo, perw bi chaclenen beṉe' yoble še bi chesejni'ide' xtiža'chon'. 18 Choa' yeḻa' chox̱clen c̱he Diosen' da' choe'lencha'ne' gwde gwdele diža' da' bi nseda' clel ca le'e. 19 Perw cate' ndop nžagcho chonxencho Criston' yejṉi'a gua' gayo'ze diža' da' yesejni'i beṉe' cont gwzejni'ida' ḻegaque', clel ca gua' ši mil diža' da' bi yesejni'ide'.

20 Beṉe' migw, bi cheyaḻa' šo'cho xbab c̱he bidao' biṉa' šejni'i, san šo'cho xbab c̱he beṉe' chejni'i. Perw len da' malen' cheyaḻa' gaccho ca bidao' bi' biṉa' gon da' mal. 21 Xtiža' Diosen' nyojen žan: “Neda' Dios gona' cont beṉe' zito' yesoe'lene' beṉe' Israel quinga xtiža', perw ṉe ca'cze bi yosozenague' c̱hia'.” Can' ža X̱ancho Diosen'. 22 Da'nan' ṉezecho Diosen' chc̱hine' gwde gwdele diža' da' choe'lenchone' cont beṉe' bi yesejnilaže'ne' yesacbe'ede' zoacze' len chio'. Na' chio' chejnilaže'chone', Spiritw c̱he Diosen' chonen cont beṉe' cheseyix̱jue'ede' chio' bi da' ba gož Diosen' ḻegaque'. Can' chone' chzejni'ide' chio'. 23 Ḻe gon xbab nac gac še šlac ndop nžag yogo'cho txen chonxencho Criston' yogo'cho güe'lencho Diosen' gwde gwdele diža' da' bi nsedcho, na' yesela' baḻ beṉe' bi chesejni'i naquen' choncho chonxenchone' o beṉe' bi chesejnilaže'ne', ḻegaque' yesene' chactontcho. 24 Perw še beṉe' ca' bi chesejnilaže' Diosen' o beṉe' ca' bi chesejni'i naquen' chonxenchone' yesela'aque' šlac yogo'cho chzejni'i ḻježcho bi da' ba gož Diosen' chio', nach yesacbe'ede' zjade xtoḻe' cate' yesende' xtiža' yogo'cho, na' yesyetiṉjde' da' malen' chesonen'. 25 Ḻe yesacbe'ede' Diosen' nombi'e xbab da' chesone' ḻo' yic̱hjlažda'ogüen', nach yosozoa xibe' yesonxene' Diosen' na' yesene': “Da' ḻicze zoa Diosen' len beṉe' quinga.”

26 Beṉe' migw, cate' chežagle chonxenḻe Diosen' quinga gonḻe: Baḻle de to da' goḻle gonxenḻe Diosen', na' baḻle de da' gwsed gwlo'e ḻježle, na' baḻle de da' ba gož Spiritw c̱he Diosen' le'e, na' baḻle de gwde gwdele diža' da' güe'le da' bi nsedle, na' yebaḻle chaclaže'le c̱hix̱jue'ele bi zejen gwde gwdele dižan' ba gwna beṉe' ḻježlen'. Naquen güen gonḻe yogo' da' ca' con še gonḻen ga gaclenen ḻježle. 27 Na' še nole güe'lenḻe Diosen' gwde gwdele diža' da' bi nsedle, ḻe güen', perw do c̱hopzle o še šoṉzle na' tgüeje tgüejle, na' tena' choj beṉe' yozejni'ide' bi zejen diža' dan' ba be'le. 28 Na' še nono zoa no yozejni'i bi zeje dižan', bi cheyaḻa' güe'le dižan' zižje gan' ndop nžaglen', con ḻo' lažda'ole na'zen' güe'lenḻe Diosen' diža', še ca'. 29 Na' še c̱hix̱jue'ele bi da' ba gwna Diosen', ḻecze do c̱hopzle o šoṉzle chojle c̱hix̱jue'elen šlac ndop nžagle na' yezica'chle beṉe' yosozenague' na' yesone' xbab še dan' žalen' naquen lebze len Xtiža' Diosen' dan' nyoj. 30 Na' še šlac tole choe'le diža', Diosen' gwzejni'ide' yetole to da' c̱hix̱jue'ele, cheyaḻa' cuezle na' güe'le latje c̱hix̱jue'e ben' yeto dižan'. 31 Yogo'le guac c̱hix̱jue'ele da' gož Diosen' le'e, perw gonḻen tgüeje tgüejle cont yogo'le šejni'ichle na' gaclenen le'e. 32 Na' le'e chyix̱jue'ele bi da' ba gwna Diosen', cheyaḻa' c̱hix̱jue'elen con baten' naquen güen c̱hix̱jue'elen. 33-34 Ḻe Diosen' chaclaže' gwsa'le binḻo da' chonḻe caten' chdop chžagle chonxenḻne' na' bi gonḻen nacteze.

Na' caten' chdop chžagle chonxenḻe Criston', cheyaḻa' gwžonḻe yesoe' no'ol ca' diža' šlac ndop nžagle, can' chesežone' gate'teze chesedop chesežague' chesonxene'ne'. Cheyaḻa' yesenita' no'ol ca' yosozenague', ḻe can' ža leyna'. 35 Na' še bi da' chesaclaže' no'ol ca' yeseṉezde', guac yeseṉabde' beṉe' c̱hegaque' cate' yesyežin ližgaque', ḻe naquen da' yeḻa' zto' še no no'ole güe'e diža' šlac ndop nžagcho.

36 Ḻe gon xbab, gague le'e gocle beṉe' nechw beṉe' gwyejnilaže' xtiža' Criston', na' bi ṉacho ṉezechle ca beṉe' chesedop chesežag ga yoble chesonxene'ne'. 37 Še nole chaquele chac chyix̱jue'ele bi da' ba gwna Diosen' o še chaquele chaclen Spiritw c̱he Diosen' le'e len bichle da' chonḻe, nachen' cheyaḻa' gacbe'ele da' quinga chzoja' le'e naquen da' non X̱ancho Criston' mandadw goncho. 38 Na' note'teze beṉe' bi chejḻe'e še X̱ancho Criston' bene' cont bzoja' da' quinga, bi zaca' šejḻe'cho c̱he' bite'teze da' že'.

39 Na' quinga naquen beṉe' migw, ḻe cuec yic̱hjle gaclen Spiritw c̱he Diosen' le'e cont c̱hix̱jue'ele bi da' ṉa Diosen', na' bi gwžonḻe yesoe' beṉe' gwde gwdele diža' da' chnežjw Spiritw c̱he Diosen' yeso'e. 40 Perw binḻo gonḻe yogo' da' chonḻe cate' chdop chžagle na' bi gonḻen nacteze.